ENERGETSKA IZKAZNICA
Energetska izkaznica
Izdelavo in izdajo energetskih izkaznic v Sloveniji predpisuje Energetski zakon s podzakonskimi predpisi. Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Izdela jo neodvisni strokovnjak s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva. Obvezna je pri prodaji in oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem (za dobo daljšo od enega leta) ter za novogradnje in javne stavbe.
Vprašanja – energetska izkaznica
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in priporočenimi ukrepi za povečanje njene energetske učinkovitosti.
Osnovni namen energetske izkaznice je podajanje informacij o porabi energije v stavbi in informiranje lastnikov, potencialnih kupcev oz. najemnikov o možnih ukrepih za povečanje njene energetske učinkovitosti. Omogoča primerljivost med stavbami in služi kot spodbuda za izvedbo najpomembnejših ukrepov. Energetsko učinkovitejše stavbe imajo boljši izkoristek dovedene energije in s tem posledično nižje stroške. Stavba z energetsko izkaznico pridobi neodvisno oceno, ki jo kupci oz. najemniki lahko upoštevajo pri svoji odločitvi pri nakupu oz. najemu stavbe ali njenega posameznega dela.
Energetska izkaznica je obvezna pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več. Obvezna je za prodajalca ali najemodajalca, ki jo mora pri prodaji ali oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem predložiti kupcu ali najemojemalcu, najpozneje pred sklenitvijo pogodbe. Prav tako mora lastnik pri oglaševanju prodaje ali najema poskrbeti za navedbo energijskih kazalnikov iz energetske izkaznice.
Lastnik stavbe energetske izkaznice ne potrebuje, če:
- se stavba ali njen posamezni del oddaja v najem za obdobje krajše od 1 leta,
- pri prodaji v primeru izkazane javne koristi za razlastitev,
- pri prodaji v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku,
- pri prodaji ali oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem, ki je v lasti RS ali lokalne skupnosti prešla na podlagi sklepa o dedovanju.
Energetske izkaznice ne potrebujejo stavbe pod spomeniškim varstvom, verski objekti, industrijske stavbe in skladišča, kmetijske stavbe brez ogrevanja, enostavni in nezahtevni objekti.
Na področju požarne varnosti v večstanovanjskih objektih je prepovedano:
- nestrokovno poseganje v elektro-instalacije (npr. dodatne luči v kleti),
- skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi (npr. goriva, plinske jeklenke),
- opravljanje raznih požarno nevarnih del v skupnih prostorih in kleteh. Posebej nevarna je uporaba odprtega ognja in iskrečega orodja, za kar je potrebno upravnika pisno obvestiti ter pridobiti ustrezna dovoljenja, imeti odgovorno osebo za gašenje, zagotoviti požarno stražo.
- skladiščenje oz. shranjevanje motornih koles, koles z motorjem in drugih naprav s pogonom na tekoča goriva v skupnih prostorih (kolesarnicah, pralnicah, kleteh),
- zalaganje hodnikov, stopnišč, podstrešij, skupnih delov kleti in izhodov z različnimi predmeti,
- zalaganje sredstev za gašenje z različnimi predmeti,
- zalaganje, zaklepanje in onemogočanje uporabe predvidenih evakuacijskih poti,
- nenamenska uporaba organskih topil ali goriv,
- krpanje varovalk ali preobremenitve elektro-instalacij,
- dodatno ogrevanje na trda ali tekoča goriva brez ustreznih pogojev in dovoljenja pristojnih služb,
- kajenje v skupnih prostorih,
- poseganje v protipožarno opremo stavb (gasilnike, hidrantno omrežje, opozorilne označbe, izvleček požarnega reda, znake za alarmiranje, varnostno razsvetljavo),
- neupoštevanje določil inšpekcijskih služb,
- uporaba dimovodov je varna le ob rednem čiščenju s strani pristojne dimnikarske službe ter doslednem upoštevanju morebitnih opozoril o prepovedih.
Veljavnost energetske izkaznice je 10 let. V primeru prenove stavbe se lahko naroči izdelava nove energetske izkaznice pred iztekom njene veljavnosti, nova izdaja razveljavi prejšnjo.
Izdelava energetske izkaznice za celotno stavbo se šteje kot strošek rednega upravljanja vezanega na učinkovito rabo energije. Skladno s pojasnilom pristojnega ministrstva se ta strošek lahko krije iz zbranih sredstev rezervnega sklada, za kar je potrebno doseči večinsko soglasje in njeno izvedbo uvrstiti v načrt vzdrževanja stavbe.