ENERGETIKA

Energetika

Skupaj z etažnimi lastniki iščemo rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in ogrevalnih sistemov. Izvajamo upravljanje skupnih kotlovnic in nadzor nad ogrevalnimi sistemi ter razdeljujemo stroške porabljene toplote skladno z veljavno zakonodajo in sprejetimi sporazumi. Izdelujemo energetske izkaznice in pripravljamo izračune korekturnih faktorjev.

Vprašanja – obračun stroškov toplote

Zakon o učinkoviti rabi energije v 19. členu določa, da morajo lastniki v stavbah z več posameznimi deli, ki imajo centralni vir ogrevanja ali so oskrbovana iz sistema daljinskega ogrevanja, zagotoviti namestitev individualnih števcev, ki omogočajo odčitek dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Če namestitev individualnih števcev za merjenje porabe toplote za ogrevanje tehnično ni izvedljiva, ker bi to zahtevalo izvedbo nove napeljave, se za merjenje porabe toplote za ogrevanje uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja na posameznem radiatorju. V tem primeru morajo biti vsi posamezni deli opremljeni z delilniki iste vrste in istega tipa.

Mesečni obračun porabe toplote je povezan z določili 22. člena Zakona o učinkoviti rabi energije, po katerem mora zavezanec za poročanje (izvajalec delitve) končnim porabnikom zagotoviti podatke o dejanski porabi ali odčitane podatke vsak mesec, v katerem se je izvajalo ogrevanje. Podatki so lahko etažnim lastnikom na voljo tudi preko spleta.

  • nadpolovično soglasje etažnih lastnikov za vgradnjo delilnikov/merilnikov,
  • izbira izvajalca vgradnje in obračuna toplote,
  • določitev parametrov za obračun.

Delilniki merijo porabo toplote v enotah, ki omogočajo določitev razmerij porabljene toplote med posameznimi deli. Na ta način vsak plača toliko, kot porabi. Obračun po dejanski porabi posameznike motivira, da se vedejo energetsko racionalno, prihranek pa se pozna na manjši porabi toplote posamezne enote in celotne stavbe.

Med posle vzdrževanja sodi tudi vgradnja dodatnih merilnikov/delilnikov. Sklep o vgradnji oz. zamenjavi se sprejema z večinskim soglasjem in se umesti v načrt vzdrževanja, tako da je za plačilo možno koristiti tudi sredstva rezervnega sklada stavbe.

Stroške ogrevanja lahko znižamo s pravilnim uravnavanjem temperature v prostoru, kar najlažje zagotovimo z vgradnjo termostatskih ventilov na grelna telesa, izogibati se moramo prevelikim dnevnim nihanjem temperature v prostoru ter prostore pravilno zračiti.

Na porabo toplote pomembno vpliva toplotna izolacija stavbe (debelina fasade, ustrezno stavbno pohištvo – okna, vrata, dodatna izolacija podstrešja oz. strehe, kleti ali tal stavbe) ter hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema stavbe.

Korekturni faktorji se določajo zaradi relativno slabše lege nekaterih posameznih enot v razmerju do drugih enot. Navadno gre za posamezne enote z več zunanjimi stenami, ki so locirane v mansardi s slabo izolacijo podstrešja oz strehe ali posamezne enote v pritličju. Zaradi relativno slabe lege te enote porabijo več toplotne energije za zagotavljanje enake temperature v prostoru kot tiste z ugodnejšo lego, zato se njihova poraba po delilnikih zniža z ustreznim korekturnim faktorjem.

Korekturne faktorje se ponovno izračuna, če se na zunanjem ovoju stavbe izvedejo ukrepi, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube (izolacija fasade, podstrešja, kleti).

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika iz leta 2010, se lahko (ni pa nujno) uporabljajo še do 1.1.2025. Po tem datumu bo obvezna določitev korekturnih faktorjev na osnovi strokovnih izračunov celotnih toplotnih izgub v skladu z zahtevami veljavnega pravilnika. Korekturni faktorji so obvezen parameter za delitev stroškov toplote.

Stroški porabljene toplote oz. goriva za posamezno stavbo se med uporabnike delijo na podlagi določil sporazuma o delitvi toplote. Pri izračunu se upoštevata fiksni del (20–50%) in variabilni del stroškov goriva (50–80%). Fiksni del se obračuna sorazmerno z velikostjo ogrevane površine posamezne enote v razmerju do skupne ogrevane površine stavbe, variabilni del pa glede na porabo delilnikov v posamezni enoti v razmerju do celotne porabe po delilnikih v stavbi, ob upoštevanju korekturnih faktorjev za izpostavljenost lege. Za enote, ki se ne ali slabo ogrevajo, se upošteva minimalna poraba 40% ogrevane površine. Za posamezne enote, kjer delilniki niso vgrajeni ali so bili poškodovani po krivdi uporabnika, se porabljena toplota obračuna po ogrevalni površini povečani s faktorjem 3.

Drugi stroški ogrevanja, kot so stroški dimnikarskih storitev, elektrike in vode za kotlovnico, stroški servisiranja gorilnikov, se še vedno delijo po ogrevani površini posameznih enot.

V stavbah s centralnim ogrevanjem in centralno pripravo tople vode, ki sta medsebojno povezana, je najprej potrebno določiti strošek porabe goriva za pripravo tople vode in strošek goriva za ogrevanje, prvi se deli po številu uporabnikov oz. po porabi, drugi pa kot je opisano zgoraj.

Faktor 3 se obračuna za tiste posamezne enote, kjer se etažni lastniki niso odločili za vgradnjo delilnikov/kalorimetrov ali namerno odstranijo delilnik, ne javijo poškodbe delilnika oz. obstajajo drugi krivdni razlogi na strani uporabnika, v stavbi pa se merjenje na podlagi delilnikov že izvaja. Tem enotam se poraba toplote zaračuna po ogrevalni površini pomnoženi s faktorjem 3.

Vprašanja – ogrevanje

V vseh stavbah, kjer kot upravnik na naših računih delimo tudi stroške ogrevanja, imate na koncu mesečnega razdelilnika prikazan obračun ogrevanja za enoto. Prikazani so podatki o porabi posameznih merilnikov toplote (stanje, odčitana in korigirana poraba) ter obračunski podatki potrebni za izračun porabniškega deleža (ogrevana površina, delež ogrevane površine, korekturni faktor, korigirana poraba merilnikov in njen delež, delež stroška, ki se deli po površini in izračun tega deleža, delež stroška, ki se deli po porabi in izračun tega deleža, ter skupni porabniški delež). Na koncu vrstice je zapisana višina stroška ogrevanja, ki ga najdete tudi v zapisu razdelilnika pod postavko »ogrevanje«.

Način obračuna določa Pravilnik o delitvi stroškov toplote.

Do obračunov ogrevanja pa lahko dostopate tudi preko spletnega portala z vašim uporabniškim imenom in geslom. To velja tudi za stavbe, kjer delitev toplote izvaja naše podjetje in porabniške deleže sporočamo dobavitelju ogrevanja. V meniju izberete »dokumenti«, nato »obračun« in »obračun toplotne energije« ter odprete dokument za posamezni mesec.

Na povezavi si lahko ogledate tudi delilnik toplote in razlago vrednosti, ki se prikazujejo na prikazovalniku delilnika.

Po menjavi radiatorja je potrebno delilnik iz starega vgraditi na novega, kar izvede pooblaščen izvajalec. Prosimo vas, da nas o načrtovanih zamenjavah radiatorjev predhodno obvestite in tako omogočite pravočasno naročila premontaže delilnika pri izvajalcu. Naročilo premontaže sporočite na alen.virant@terca.si ali 07 34 35 102.

O tem, koliko toplotne energije se dovaja v stavbo lahko odločajo etažni lastniki sami. Če želijo, da se v njihovi stavbi ogreva manj, morajo to sporočiti upravniku oz. izvajalcu ogrevanja, da zniža temperaturo preko temperaturnega regulatorja v toplotni postaji. Pogoj za to pa je vgrajena regulacija, ki to omogoča.

  • termostatsko glavo nastavimo na želeno temperaturo,
  • s termostatsko glavo ne smemo ravnati grobo in jo vrteti preko končnih oznak,
  • poleti po prenehanju ogrevanja je potrebno termostatske ventile odpreti do maksimalne oznake (številke), tako se prepreči, da bi se sedež ventila sprijel in obstal na izbrani vrednosti;
  • termostatsko glavo je potrebno občasno očistiti z mehko krpo, tudi med režami, da se mogoči dober pretok zraka in s tem pravilno delovanje.

Primerno temperaturo v prostoru se najlažje zagotovi z uporabo ventilov s termostatsko glavo in spremljanjem le-te s sobnim termometrom. Priporočene temperature v stanovanju se gibljejo okrog 21 ˚C z nekoliko višjo temperaturo v kopalnicah in nižjo v spalnih prostorih. Radiatorjev ne smemo zastirati z raznimi zasloni, pohištvom, sušenjem perila, saj se s tem precej zmanjša njihov učinek.

Vsako povišanje temperature za 1˚C pomeni povečanje porabe toplote za cca. 6%.

Najprimernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (vsakih 6 do 8 ur) za kratek čas (5 do 10 minut) odpremo okna na stežaj in ustvarimo prepih. Tako se celotna količina zraka v stanovanju zamenja v 4 do 8 minutah. S takšnim načinom zračenja zmanjšamo izgube toplote in hkrati zagotovimo zadostne količine svežega zraka v prostorih in preprečujemo nastanek plesni.

Šentrupert 124, 8232 Šentrupert

Telefon: 07 34 35 100 | Faks: 07 34 35 119

info@terca.si

Upravjanje z nepremičninami, vzdrževanje in prenova nepremičnin-Terca eupravnik ikonaUpravjanje z nepremičninami, vzdrževanje in prenova nepremičnin-Terca eupravnik ikona

E-upravnik

Spremljajte vaše račune in dokumente v elektronski obliki.

VSTOP ZA UPORABNIKE