S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Obvestila

Dodatna pojasnila članka IZZIVI DELITVE STROŠKOV TOPLOTE ( časopis DELO, 17.3.2018), objavljena v sobotni prilogi časopisa DELO dne, 14.4.2018

18.04.2018

Stanovanja so v osnovi namenjena bivanju, zato je običajno, da so v času kurilne sezone ogrevajo na primerno bivalno temperaturo. Neogrevana stanovanja se posredno ogrevajo preko sten, stropov in tal sosednjih ogrevanih stanovanj. Če je takšnih stanovanj v stavbi več (počitniški objekti zlasti na obali), je poraba zasedenih stanovanj bistveno višja, saj morajo posredno ogrevati še vse mejne enote. Veljavni pravilnik o delitvi stroškov toplote v 18. členu ta nesorazmerja odpravlja z uvedbo omejitve porabniških deležev in sicer se ugotovljena prenizka poraba zviša na 40%, prekomerna pa zniža na 300% deleža ogrevane površine. Dokazano je, da temperatura v neogrevanih stanovanjih v večstanovanjskih stavbah v zimskem času ne pade pod 16°C, kar pa nikakor ne velja za stavbe, ki sploh niso ogrevane.

Osnova za določitev izhodišč za pripravo veljavnega pravilnika je bila raziskava, ki jo je v letu 2016 opravil ZRMK. Ugotovljeno je bilo, da je prvotni pravilnik mnoge spodbudil k varčevanju z energijo, prihranki so znašali tudi do 30% in s tem v večjem delu izpolnil svoj namen. Vendar pa so nekateri lastniki z varčevanjem pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, povzročali škodo na skupnih delih stavb in živeli v neustreznih bivalnih pogojih (pojav plesni in vlage). Z zadnjo spremembo pravilnika je zakonodajalec te anomalije skušal omiliti.

Korekturni faktorji za izpostavljenost lege so bili po prvem pravilniku določeni na podlagi izkustvenih metod oz. predlogov izvajalcev vgradnje delilnikov, po pravilniku iz leta 2015 pa na podlagi potrebe posameznih delov po toploti na enoto ogrevane površine. ZRMK je z raziskavo ugotovil, da takšen način določitve korekturnih faktorjev ne vpliva stimulativno na izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v posamezni enoti (zamenjava oken, dodatna izolacija, vgradnja termostatskih ventilov), saj so takšna stanovanja po preračunu dobila manj ugoden korekturni faktor. Veljavni pravilnik to odpravlja, saj se korekturni faktorji določajo na podlagi toplotnih izgub posameznega dela in sicer na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice. Določitev korekturnih faktorjev je v domeni strokovnjakov, metodologija pa je zasnovana tako, da vlaganja v posameznih stanovanjih ne vplivajo na znižanje faktorjev, se pa odrazijo v zmanjšanju porabe in posledično v manjšem porabniškem deležu za plačilo stroškov ogrevanja.

Nepovratne finančne spodbude Eko sklada dodatno stimulirajo etažne lastnike za izvedbo toplotnih prenov stavb. Velik del stanovanjskega fonda v Sloveniji je starejši od 30 let, tako da so tudi njihovi toplotni ovoji potrebni prenove. Smiselno je, da se pri tem vgradi dodatna toplotna izolacija, ki prispeva k znižanju stroškov porabe energije, pa tudi k izboljšanju bivalnega udobja in povečanju vrednosti nepremičnine. Povračilne dobe investicij v prenove toplotnih ovojev stavb se gibljejo med 15 in 25 let, kar je v veliko meri odvisno tudi od vrste energenta oz. stroškov ogrevanja na MWh. Pri teh izračunih smo upoštevali samo prihranke pri ogrevanju stavb kot celote, ostalih dejavnikov nismo vključili. Po prenovi toplotnega ovoja stavbe je po zahtevah pravilnika potrebno na novo določiti korekturne faktorje. Skrajni rok je 1. januar 2025, je pa to smiselno narediti čimprej. Glede na to, da so računski postopki za določitev korekturnih faktorjev povezani z metodologijo za izdelavo energetske izkaznice, je racionalno hkrati naročiti obe storitvi. Veljavni pravilnik o delitvi stroškov toplote v praksi dejansko zagotavlja pravičnejšo delitev stroškov toplote, ga je pa gotovo mogoče še izboljšati.

 

Mag. Ksenija Radminič Virant, Terca d. o. o.,

članica GZS-Zbornice za poslovanje z nepremičninami

Spoštovani komitenti in poslovni partnerji!

17.04.2018

Obveščamo vas, da smo obnovili certifikat Zaupanja vreden upravnik za leto 2018 in

ponovno pridobili Boniteto odličnosti Bisnode AAA za leto 2017.

 

IZZIVI DELITVE STROŠKOV TOPLOTE - članek objavljen v prilogi časopisa DELO dne, 17.03.2018

20.03.2018

Delitev stroškov toplote v stavbah s skupnim ogrevanjem ureja Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 82/2015, 61/2016). Pravilnik se uporablja za stavbe z najmanj štirimi posameznimi deli, ki imajo centralno ogrevanje oz. centralno pripravo sanitarne tople vode in se oskrbujejo s toploto iz skupnega ogrevalnega sistema oz. sistema daljinskega ogrevanja. V starejših stavbah porabo toplote najpogosteje merijo z delilniki na grelnih telesih, v novejših pa s kalorimetri, ki merijo skupno porabo posamezne enote. Obračun porabe je lahko mesečen ali leten, pri čemer je treba predhodno določiti parametre za delitev in obračun stroškov ogrevanja.

Med parametre delitve spadajo: izračun korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi, določitev deleža stroškov za ogrevanje oz. pripravo tople vode, ki se razdeli med posamezne dele na podlagi porabe (najmanj 50 % in največ 80 %, preostali del stroškov ogrevanja pa se deli po deležu ogrevane površine oz. za pripravo tople vode po deležu števila uporabnikov), način določanja količine toplote za pripravo tople vode, če imamo centralno ogrevanje in hkrati centralno pripravo tople vode.

Korekturni faktorji so po pravilniku obvezen parameter delitve in omogočajo pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje med posameznimi enotami z različno lego. Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) imajo večje toplotne izgube, zato potrebujejo več energije za ogrevanje glede na druga, zlasti tista v »sendviču«. Tako tistim z nadpovprečno porabo toplote z uporabo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšamo porabniške deleže. Druge anomalije, kot je nezadostna ali čezmerna poraba, pa pravilnik odpravlja z metodologijo izračuna porabniških deležev.

Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih enot se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov. Pravilnik določa, da jih izračunamo na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice. Izračun je zahteven, zato ga lahko naredi le izkušen strokovnjak gradbene fizike. Etažnim lastnikom svetujemo, da izračun celotnih toplotnih izgub naročijo skupaj z izdelavo energetske izkaznice, saj je to ugodnejše, kot bi bilo ločeno naročanje dveh storitev.

V zadnjih letih se etažni lastniki starejših večstanovanjskih stavb čedalje pogosteje odločajo za toplotno izolacijo ovoja stavb, k čemur jih spodbujajo tudi nepovratna sredstva po razpisih Eko sklada. Veljavni razpis za »obsežno energijsko prenovo«, ki vključuje tri ukrepe: toplotno izolacijo fasade, toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru ter optimizacijo sistema ogrevanja, omogoča pridobitev spodbude v višini do 40 odstotkov priznanih stroškov investicije. Med pomembnejše ukrepe z vidika pravične delitve stroškov ogrevanja spada prav optimizacija oz. uravnoteženje ogrevalnega sistema, ki ob pravilni izvedbi zagotavlja enakomeren in zadosten pretok toplote do vseh posameznih delov v stavbi in možnost uravnavanja toplote v vsakem stanovanju z vgrajenimi termostatskimi ventili.

Kdaj na novo določiti korekturne faktorje? Pravilnik zahteva, da se to naredi po posegu na toplotnem ovoju stavbe. Do sprejetja novih se lahko po prehodnih določbah pravilnika uporabljajo tisti, ki so bili določeni še po starem pravilniku iz leta 2010, skrajni rok za nove pa je 1. januar 2025.

Korekturni faktorji so se po starem pravilniku najpogosteje določali na podlagi izkustvenih metod, predlagali pa so jih izvajalci vgradnje merilnikov. Etažni lastniki so jih s sklepi lahko še dodatno spreminjali, včasih so zahtevali celo izenačitev vseh na 1, kar je v nasprotju s pravilnikom (v tem primeru se šteje, da parametri delitve niso določeni in se delitev opravlja po ogrevani površini). Poudariti je treba, da stari korekturni faktorji v praksi najpogosteje ne odražajo dejanskih toplotnih izgub in se bistveno razlikujejo od izračunov po novem pravilniku.

Ne glede na možnost uporabe starih korekturnih faktorjev se je treba po vsaki energijski sanaciji stavbe lotiti izračuna celotnih toplotnih izgub in na novo določiti korekturne faktorje. Čeprav pravilnik izrecno ne določa roka, je to dobro narediti čim prej, saj je smisel tega pravična delitev stroškov.

V našem podjetju, ki kot upravnik deluje na območju jugovzhodne in osrednje Slovenije, etažnim lastnikom predlagamo, da nove korekturne faktorje naročijo čim prej, tako da se lahko začnejo uporabljati z novim obračunskim obdobjem, če je obračun mesečen, pa vsaj do začetka naslednje kurilne sezone. Že med prenavljanjem jih seznanimo z obveznostjo določitve novih korekturnih faktorjev, dodatni strošek se zajame v načrt financiranja, v paketu se izdela tudi energetska izkaznica, kar se je izkazalo kot dobra praksa in pomemben korak pri zagotavljanju pravičnejše delitve stroškov toplote.

 

Mag. Ksenija Radminič Virant, Terca, d. o. o.,

članica GZS-Zbornice za poslovanje z nepremičninami

Zadnje Facebook objave

Upravljanje z nepremičninami

Pokličite nas še danes (07) 34 35 100

Zaupajte upravljanje svoje nepremičnine zanesljivemu in strokovno usposobljenemu upravniku in se otresite vseh skrbi v povezavi z vašo nepremičnino.

Naša družba sodi na področju upravljanja z večstanovanjskimi in poslovnimi objekti med večje in izkušene upravnike v Sloveniji zahtevajte ponudbo

sample-image-2.png
Skrbimo za ekologijo.
sample-image-1.png
Z vašimi nepremičninami skrbno upravljamo.

na vrh
Back to top